Doma imamo že starejšega psa na katerega smo vsi zelo navezani. Pred nekaj tedni se je začel slabo počutiti, nehal je jesti in še komaj hodil. Peljali smo ga k veterinarju, ki je po temeljitem pregledu in analizi krvi ugotovil, da ima raka. Menil je, da mu lahko kemoterapija pomaga in lajša bolečine. Vsi člani družine smo se strinjali, da mu omgočimo zdravljenje. Res si želimo, da bo kemoterapija uspešna, saj nismo bili še pripravljeni se posloviti od njega.
Veterinar je predlagal, da se prva kemoterapija prične čimprej, saj bo tako zdravljenje uspešnejše. Povedal nam je, da taka kemoterapija ni toliko invazivna in, da mu lahko zdravilo dajamo kar sami doma. Poklicala sem še prijatelja, ki je prav tako veterinar in ga vprašala za mnenje. Tudi on je rekel, da je tak način zdravljena še najbolji. Ker smo želeli, da je kužku čim bolj udobno in prijetno, smo se na poti domov ustavili še v trgovni za male živali. Kupila sem:
- Novo posteljico
- Priboljške
- Igračke
Po navodilih veterinarja smo mu takoj dali že prvi odmerek, saj smo želeli, da začne kemoterapija čimprej delovati. Med priboljške sem mu dala zdravilo in počakala dokler ga ni pojedel. Psičku smo posvečali ogromno pozornosti in se z njim igrali. Nikoli ga nismo pustili samega doma, tako da je kljub bolezni zelo užival. Po nekaj tednih smo ga ponovno odpeljali na veterinarsko postajo, da bi videli ali mu je kemoterapija pomagala.
Veterinar ga je ponovno pregledal in vzel kri. Rezultate smo čakali nekaj dni in priznam, da smo bili med čakanjem kar živčni. Kuža je pridobil nazaj apetit in imel je več energije. Končno je zazvonil telefon in bil je veterinar. Poklical nas je, da nam pove veselo novico, in sicer, da je kemoterapija bila zelo uspešna in da je bolezen izginila.